V četrtek je našo šolo obiskala  ustavna sodnica dr. Neža Kogovšek Šalamon. Za predstavnike Skupnosti učencev od  6. do 9. razreda je pripravila zanimivo eno urno predavanje. Pravzaprav je šlo za razgovor,  saj so učenci v tem izjemnem srečanju aktivno sodelovali s številnimi vprašanji.

Najprej jih je zanimalo kako postaneš ustavni sodnik in kakšna izobrazba je potrebna.   Dr. Kogovšek Šalamon jih je razložila, da moraš biti najprej pravni strokovnjak, ki se dodatno specializira. Poleg tega moraš imeti najmanj 40 let in biti državljan Republike Slovenije. Seveda se moraš prijaviti na razpis. Predsednik republike te nato predlaga, sledi  pa izvolitev v Državnem zboru. Naša gostja je doktorirala iz področja prava, predhodno opravila magisterij v Ameriki. Sem sodi tudi pravosodni izpit. Skupno kar 10 let študija prava.

Učence je zanimala tudi dolžina mandata in ali je to delo naporno.  Povedano jih je bilo, da je dolžina mandate 9 let. Ustavni sodniki imajo tedenska usklajevanja, na katera se morajo dobro pripraviti. Veliko gradiv morajo prebrati in preučiti.

Sledilo je vprašanje o plačilu in ali imajo možnost odstopa. Ustavna sodnica jih je povedala, da ustavni sodnik lahko odstopi in nato sledi razpis za novega. Ustavni sodniki za svoje delo prejmejo dobro plačilo.

V nadaljevanju jim je gostja približala funkcijo ustavnega sodišča.  Sodišča  se  na splošno ukvarjajo s sodbami. Na sodbo sodišča se lahko pritožimo in nato se o tem izreče tudi  sodišče višje stopnje. Če so v postopku bile kršene človekove pravice in svoboščine, se lahko pritožba vloži na ustavno sodišče. Ustavno sodišče lahko presoja tudi o tem ali so zakoni, ki jih sprejema državni zbor, v skladu z ustavo.   Ustavni sodniki se srečujejo z različnimi delovnimi področji kot so družinsko pravo, medicinsko pravo, ….

Nadalje je poslušalce zanimalo, zakaj je ustavnih sodnikov devet in kaj se zgodi, če nov ustavni sodnik ni pravočasno imenovan.  Razloženo jim je bilo, da ja število ustavnih sodnikov povezano z njihovimi odločitvami, ki se sprejemajo z glasovanjem.  V takem primeru je vedno večina za ali proti. Če ustavni sodnik ni pravočasno imenovan, mora prejšnji delo nadaljevati do imenovanja novega.  Pomembno pa je, da se nikoli ne izteče mandat vsem ustavnim sodnikom istočasno.

Učence je tudi zanimalo zastopanost žensk v ustavnem sodišču. Trenutno je ena tretjina žensk in dve tretjini moških.

Vprašanja so se nanašala tudi na občutek dela v tej ustanovi. Ali  ustavni sodniki doživljajo tudi grožnje ?  So bili kdaj primeri podkupovanja ?   Gostja je povedala, da je sama doživela lep sprejem na začetku mandata in da se med kolegi lepo počuti, čeprav je delo velikokrat zelo naporno.  Med ustavnimi sodniki do sedaj še ni bilo primerov podkupovanja. Se pa na njih velikokrat izvršujejo pritiski medijev in ostalih pravnikov, ki  o zadevah predhodno javno polemizirajo.

Predstavniki Skupnosti učencev so gostjo prijetno presenetili s poznavanjem te pomembne državne institucije.  Da jih delo ustavnega sodišča zelo zanima, pa so  dokazovala njihova raznolika vprašanja.  Uvod v srečanje je naredil ravnatelj šole.  Predavanje sta spremljali tudi namestnici ravnatelja in mentor SUŠ.

Tekst:  Danilo Ravbar (mentor SUŠ)

Fotografija: Zoran Pejić