Preživljanje dni in tednov doma ob omejenih stikih z ljudmi, spremenjeni dnevni rutini, finančnih skrbeh, skrbeh za svoje zdravje in zdravje svojih bližnjih lahko neugodno vpliva na naše psihično počutje

V času socialnega distanciranja, izolacije ali karantene lahko pričakujemo:

  • Strah in anksioznost
  • Jeza in razdražljivost
  • Potrtost in dolgčas
  • Stigmatiziranost

Nekaj koristnih napotkov za spoprijemanje s psihično stisko

  • Načrtovanje preživljanja svojega časa – ustvarite si dnevno rutino in ji sledite:

 

  • Rutina in predvidljivost sta zelo pomirjujoči tako za otroke kot za odrasle.
  • V rutino naj bodo vključene dnevne aktivnosti kot so delo, učenje, telesna vadba, skrb za zdravo prehrano.
  • Telesna dejavnost zelo učinkovito varuje pred tesnobo in motnjami razpoloženja, posebej pomembna je za otroke, ki potrebujejo še več gibanja kot odrasli. Seveda pa se je potrebno držati navodil glede gibanja.
  • Otroke v skladu s starostjo vključimo v gospodinjska opravila, postorimo kaj, za kar sicer ni časa, se z njimi igramo, zelo dobrodošle so npr. družabne igre.

 

  • Omejitev spremljanja novic na najnujnejše in najbolj zanesljive vire informacij.

 

  • Dnevno spremljanje novic je odgovorno in pomembno za ustrezno ravnanje in sledenje priporočilom.
  • Ni pa potrebno ves čas slediti medijem, družbenim omrežjem, internetnim forumom in ostalim virom informacij ter se ukvarjati samo s covid19.
  • Preveč izpostavljenosti novicam in družbenim omrežjem glede virusa lahko poveča občutke strahu in tesnobe.
  • Izogibajte se virom, ki poročajo senzacionalistično in objavljajo izključno negativne vidike dogajanja ter spodbujajo nezaupanje v pristojne službe in izvajane ukrepe.
  • Ne bodite pa stalno dejavni na spletu in ne imejte ves čas prižganega televizijskega kanala z novicami.
  • Pomembno je, da čas, preživet na internetu in ob novicah uravnotežite z drugimi dejavnostmi, ki niso povezane z virusom – npr. s kuhanjem, z virusom nepovezanim branjem, s poslušanjem glasbe, s hišnimi opravili, s telesno dejavnostjo, s pogovori o drugih temah…

 

  • Povezanost z bližnjimi preko telekomunikacijskih sredstev.

 

  • Uporabljajte telefonske pogovore, sms sporočila, video klice in konference ter družbena omrežja za to, da ostajate v stiku s svojimi najbližjimi.
  • Izogibajte se komentarjem na portalih, objavam sovražno razpoloženih in kritizirajočih posameznikov.

 

  • Vzdrževanje zdravega življenjskega sloga.

 

  • Poskrbite za zadostno količino spanja, uravnoteženo prehrano in telesno dejavnost.
  • Izogibajte se alkoholu in drugim psihoaktivnim snovem.

 

 

Uporabne psihološke strategije za obvladovanje stresa in pozitivno naravnanost v kriznih razmerah:

  • Ne razmišljajte in ne pogovarjajte se o najbolj katastrofalnih mogočih izidih. 
  • Uporabljajte sproščanje– pomirjanje lahko dosežete z izvajanjem sprostitvenih tehnik, dostop do teh najdete na spletu (YouTube, različne aplikacije z dihalnimi in drugimi sprostitvenimi tehnikami). Pomemben vir čustvene podpore in pomirjanja so lahko tudi domače živali.
  • Predvsem pa vedite, da boste s socialno izolacijo rešili življenja najbolj ranljivim ljudem, tudi svojim bližnjim. Tudi to vam bo pomagalo zdržati skozi to obdobje.

 

Pripravila Karmen Tavčar, šolska pedagoginja, povzeto po:  https://www.mladina.si/196605/karantena-lahko-neugodno-vpliva-na-nase-psihicno-pocutje/  (29.3.2020) in

http://rokus.clickmeeting.com/kako-ohraniti-optimizem-in-znizati-raven-stresa4 (30.3.2020)