Sodelovanje med različnimi državami vedno prinese dobre in zanimive izkušnje za posameznika, zato sem se v času zimskih počitnic odpravila na Finsko. Že v času mojega študija sem bila povezana s to državo kot Erasmus študentka, saj sem nekaj mesecev živela v Lahtiju in tam spoznala finske prijatelje. Med njimi je Ruj Jovanović, ki je, lahko rečemo, tudi Kraševec, ima namreč slovenske oz. kraške korenine. Ruj poučuje v Jätkäsren peruskoulu v Helsinkih. Skupaj sva načrtovala in razmišljala o dejavnosti, ki bi povezala finske in slovenske otroke. Zamislila sva si, da bi finskim otrokom predstavili eno slovensko pravljico, temu pa bi sledilo risanje doživetij ob njej. Zgodba Mačka Murija je bila del mojega in tudi Rujevega otroštva in je še danes pomembna za naše otroke, zato sem se odločila, da Murija popeljem na Finsko. Na začetku delavnic sva učencem predstavila Slovenijo in Kras. Navdušile so jih gore in hribovit svet, saj je na Finskem pokrajina večinoma ravna. Poleg tega sem jim predstavila tudi našo šolo in kako poteka delo na njej. Najbolj sta jih prevzela šolski eko-vrt in čebelnjak. Po predstavitvi so se učenci razdelili po razredih in delavnico sem nadaljevala v treh skupinah. Začela sem s pripovedovanjem zgodbe o mačku Muriju, na kar so otroci svoja doživetja prenesli na list. Nastali so zanimivi Muriji vseh vrst, česar sem bila zelo vesela. Izmenjava znanj in izkušenj in delo s finskimi otroki je bila zame zanimiva izkušnja, saj sem mnenja, da se lahko drug od drugega veliko naučimo. Izmenjave znanj gradijo medkulturne mostove, po katerih se sprehajajo naše misli in bogatijo naša življenja. Zahvaljujem se finski šoli, ki mi je omogočila, da sem lahko delček naše kulture ponesla v severno deželo.
